Dan pred božičem sem hitela v veleblagovnico, da bi nakupila še zadnja darila. Ko sem zagledala množico ljudi, sem se sama pri sebi pritoževati. To bo trajalo celo večnost, pa toliko drugih opravkov še imam. Božični prazniki so vsako leto bolj neznosni. Ko bi se le lahko spravila v posteljo, zaspala in se zbudila, ko bo že vsega konec. Navkljub slabi volji sem se odpravila na oddelek z igračami, kjer so me ponovno vznemirile visoke cene igrač. Pa se po praznikih otroci sploh še pritaknejo teh precenjenih igrač? Med policami sem opazila petletnega fantička, ki je k sebi stiskal punčko. žalostno je božal punčkine laske. Zanimalo me je, za koga je ta punčka. Fantiček se je takrat obrnil k starejši gospe, ki je stala poleg njega: “Babi, si prepričana, da nimam dovolj denarja?” Starejša gospa je odvrnila: “Saj veš, da nimaš dovolj denarja za to punčko, ljubček.” Potem mu je naročila, naj jo počaka tam, sama pa bo še malo pobrskala naokoli. Odhitela je stran. Fantiček je še vedno stiskal punčko k sebi. Odpravila sem se k njemu in ga povprašala, komu bi rad podaril to punčko. Takšno punčko je imela njegova sestrica najrajši in si jo je želela za Božič;. Prepričan je bil, da jo bo Božiček letos pustil pod smrečico. Odgovorila sem mu, da ji jo bo Božič;ek morda kljub temu prinesel in naj ne bo tako zaskrbljen. žalostno je odvrnil: Tja, kjer je sedaj, ji Božiček ne more prinesti punčke. Mamici jo moram dati. Ona ji lahko edina odnese to punčko. Njegove oči so bile polne žalosti, ko mi je povedal: Moja sestrica je odšla k Bogu, v nebesa. Očka pravi, da bo tudi mamica kmalu odšla k njej, zato sem ji hotel dati to punčko, da jo odnese sestrici. Srce mi je skoraj zastalo. Fantek me je pogledal in dodal: Očku sem naročil, naj ne pusti mamice oditi. Rekel sem mu, naj počaka, da se vrnem iz trgovine. Potem mi je pokazal čudovito fotografijo, na kateri se je smejal ter mi razlož;il: Tudi to fotografijo bom dal mamici, da me ne bo pozabila. Rad imam svojo mamico in želim si, da ji ne bi bilo treba oditi, toda očka pravi, da mora k moji mali sestrici. žalostno je pogledal punčko v svojem naročju. Hitro sem segla v denarnico in iz nje izvlekla nekaj bankovcev. Fantku sem predlagala, da bi še enkrat preštela njegove prihranke. Morda pa le ima dovolj. V redu, je dejal, upam, da imam res dovolj. Neopazno sem svoje bankovce dodala njegovemu denarju, nato pa sva začela šteti. Zdaj je bilo več kot dovolj za punčko. Zahvalil se je Bogu za to, da ima zdaj dovolj denarja. Potem me je pogledal in rekel: Včeraj zvečer preden sem zaspal, sem molil, da bi mi Bog zagotovil dovolj denarja za punčko za sestrico. Uslišal je mojo prošnjo. želel sem si tudi, da bi mamici lahko kupil belo vrtnico, toda te prošnje nisem upal vključiti v svoje molitve. Zdaj pa imam dovolj za punčko in belo vrtnico. Veš, moja mamica obož;uje bele vrtnice. Kmalu zatem se je vrnila starejša gospa, jaz pa sem s svojim vozičkom odšla naprej. Po tem srečanju je bilo moje počutje bistveno drugačno kot takrat, ko sem vsT0Pila v trgovino. Fantička si nisem mogla izbiti iz glave. Potem sem se spomnila novice, ki je bila pred dvema dnevom objavljena v lokalnem časniku. Pijan možakar v tovornjaku se je zaletel v osebni avto, v katerem sta bili mlada ženska in majhno dekletce. Deklica je na kraju nesreče umrla, mamico pa so pripeljali v bolnišnico v kritičnem stanju. Njena družina je morala odločiti, ali jo bodo odklopili z aparatov, ki so vzdrževali njene življenjske funkcije. Nikoli več naj se ne bi zbudila iz kome. Je bila to družina fantka iz blagovnice? Dva dni po srečanju v blagovnici sem v časopisu prebrala, da je mlada ženska preminila. Kupila sem šopek belih vrtnic in se odpravila v mrliško vežico, kjer so ji ljudje izkazovali zadnje spoštovanje. Ležala je v krsti z belo vrtnico ter fotografijo fantka v rokah, na njenih prsih pa je ležala punčka. V solzah sem zapustila vežico. Polastil se me je občutek, da moje življenje ne bo nikoli več takšno kot prej. Še vedno si težko predstavljam, kako močna je bila fantkova ljubezen do mamice in sestrice. Samo delec sekunde je zadostoval, da mu je pijanec odvzel najpomembnejše na svetu.
četrtek, 25. december 2008
petek, 19. december 2008
<3
Vem ja že dolg nsiem nč pisala, k se mi ne da..:S Ja in tut tokrat ne bom velik napisala. Dans namreč praznuje rojstni dan moja Bizii..! <33>
Bizi use naj, naj..! Velik zdravja, sreče, ljubezni in vsega ka si sama želiš..! Rada te mam valik, pa še velik velik več od največ..! To itak sama dobr več..! Muaa..! Vesela sem ker smo se spoznale..!! =*
Brez poguma je življenje strašno,brez ljubezni grozno,brez zabave dolgočasno,brez prijateljev kot si ti pa je življenje nemogoče!Jst pa Bizii..! <3>
Ajaa... Da ne pozabim.! Tut Barbara ma dans rojsn dan!
Barbara use naj, naj.! Velik zdravja, sreče, ljubezni pa vsega ka si sama želiš!! Rada mam tebe tut..!<3>
Barbarine slike nimam.. =/ Naložim ko dobim ;)
Vzela si cajt in natipkala AleNkaa ob 19:11 6 x ste si želel neki povedat
ponedeljek, 15. december 2008
Božič <3
Bližajo se prazniki in z njimi počitnice,okrašena mesta,srečanja z znanci,sorodniki,..Težko pričakovana darila nekaterih in tako naprei =)..Sama pri vsem tem,ćakam samo Božić,nevem zakai ampk letos že kakšen mesec prei..želim si spet tistih okrašenih smrekic,vsepousod možička z rdečo,beLo kapico in pouno vrečo dariL =) Božič za mene predstavlja neko toplino bližnjih,nasmejani obrazi..Ljudje postanejo srečni..Po svetu odmevajo smehi in vriski Malih otrok* .Za Božič preprosto nesmeš ostati slabe vole ..Čeprau nastopi tišina,razmišljanje,ki vzdušje pokvarjata z mislimi,ki premlevajo naše vsakdanje težavicee..upam in žeilm vsem da za božič odmaknejo težave,in se nasmejejo.iz sebe privabijo tisti otroški smeh,ki nas je spremljau pri naših prvih korakih =) Čeprau bi si vsakdo želeu še svojo želeno ljubezen..Je dovolj že družina in pa frendi brez kerih negre..PomisLite na ljudi,ki tega nimajo..in sploh nevedno kaj pomeni družina ..
Torei čakajte božić,in pišite božičku..mogoče pa izpouni kako žeLjo =) <3
p.s. Sabinca Hvala... =)
Vzela si cajt in natipkala AleNkaa ob 21:02 10 x ste si želel neki povedat
nedelja, 7. december 2008
Love?
Ja. To je to. To je tisto kar hoče. To hoče vsak, ne? Hočem jst, hočeš ti, hoče ona. In dobi. To sladko malo bitje. Kdo bi se mu pa upru. Vrnimo se na temo. Ljubezen. Na kaj pomislimo, ko slišimo to?
Neskončnost. To je nekaj najlepšega kar nam življenje lahko podari. Ljubiš. Si ljubljen. Le kaj si lahko več želiš? Zaljubljenost! Kako lep občutek. Čutiš metujčke v trebuhu. le buliš v njega (če maš priložnost). Sanjaš, sanjaš ga. Hočeš ga čutiti. Čutiti njegovo telo, njegove ustnice. Njega! Slišati hočeš njegovo dihanje, njegovo bitje srca.
Ne moreš, da ne moreš. Povsod je ljubezen. Voham jo. ^^ Vzemi si čas in jo poskusi. Ni greh. Probaš. Sladka je. Lepa. Srečna. A ne vedno. Lahko je prau grenka, podla. Vse v življenju ni prfektno.Tako je kako si nardiš. Ampak včasih ima le kdo prste vmes. Upaš, upaš in ne uspeš. Upaš, upaš in ne uspeš. No, v tretje gre rado. In uspeš.
Zima. Super. Hodiš. Počasi hitiš. Ne. Hitiš počasi.^^ Step by step. Odmeva. Odmeva zvok tvojih korakov. Tik-tik, tik-tik. Misliš. Na lepe trenutke. Jih zmotijo grdi? Ne, ne smejo. Tvoje solze so predragocene, da jih porabiš za njega. Misliš na lepe trenutke. Petke na škornih se ustavijo. Gledaš. Tvoje oči so uprte v njega. Prihaja. Nasproti.
Panika. Kaj zdaj? Kaj naj naredim? Zgledam dobro? Kaj naj rečem? "Bok.""O bok." More on začet. Faak, spet sem se zaribala. Ampak tvoje misli so še vedno z njim nekje gor, v nebesih. Srečen si!
Bodi še ti!
Vzela si cajt in natipkala AleNkaa ob 17:07 10 x ste si želel neki povedat