Love?

Ja. To je to. To je tisto kar hoče. To hoče vsak, ne? Hočem jst, hočeš ti, hoče ona. In dobi. To sladko malo bitje. Kdo bi se mu pa upru. Vrnimo se na temo. Ljubezen. Na kaj pomislimo, ko slišimo to?



Neskončnost. To je nekaj najlepšega kar nam življenje lahko podari. Ljubiš. Si ljubljen. Le kaj si lahko več želiš? Zaljubljenost! Kako lep občutek. Čutiš metujčke v trebuhu. le buliš v njega (če maš priložnost). Sanjaš, sanjaš ga. Hočeš ga čutiti. Čutiti njegovo telo, njegove ustnice. Njega! Slišati hočeš njegovo dihanje, njegovo bitje srca.

Ne moreš, da ne moreš. Povsod je ljubezen. Voham jo. ^^ Vzemi si čas in jo poskusi. Ni greh. Probaš. Sladka je. Lepa. Srečna. A ne vedno. Lahko je prau grenka, podla. Vse v življenju ni prfektno.Tako je kako si nardiš. Ampak včasih ima le kdo prste vmes. Upaš, upaš in ne uspeš. Upaš, upaš in ne uspeš. No, v tretje gre rado. In uspeš.



Zima. Super. Hodiš. Počasi hitiš. Ne. Hitiš počasi.^^ Step by step. Odmeva. Odmeva zvok tvojih korakov. Tik-tik, tik-tik. Misliš. Na lepe trenutke. Jih zmotijo grdi? Ne, ne smejo. Tvoje solze so predragocene, da jih porabiš za njega. Misliš na lepe trenutke. Petke na škornih se ustavijo. Gledaš. Tvoje oči so uprte v njega. Prihaja. Nasproti.

Panika. Kaj zdaj? Kaj naj naredim? Zgledam dobro? Kaj naj rečem? "Bok.""O bok." More on začet. Faak, spet sem se zaribala. Ampak tvoje misli so še vedno z njim nekje gor, v nebesih. Srečen si!

Bodi še ti!